Spolne disfunkcije pri neplodnem paru : metasinteza znanstvenih študij

Uvod: Neplodnost je stanje, pri katerem par po enem letu rednih in nezascitenih spolnih odnosov ne zanosi. Predvsem je to psihicno bolece stanje, ki vpliva na razlicne vidike življenja posameznika. Med njimi je lahko okrnjena spolnost, ki zaradi neuspesne zanositve lahko izgubi pomen, kar pri paru povzroci spolne motnje oziroma spolne disfunkcije. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi strokovne in znanstvene literature prouciti, kako obravnava neplodnosti vpliva na spolnost para, kako pogosto se neplodni pari srecujejo s spolno disfunkcijo in kaksen je vpliv neplodnosti na spolno zadovoljstvo. Z analizo izbranih raziskav avtorica testira zastavljene raziskovalne trditve in pridobi odgovore na raziskovalna vprasanja. Metode dela: Metoda dela je deskriptivna, s pregledom znanstvene in strokovne literature ter metasintezo znanstvenih raziskav obravnavanega problema. Iskanje literature je potekalo z brskalniki in podatkovnimi bazami COBISS, DiKUL, Medline, CINAHL, PubMed in ScienceDirect. Uporabljene so bile kljucne besede neplodnost, spolnost, spolne motnje, neplodni par. V angleskem jeziku infertility, sexual intercourse, sexual dysfunctions, infertile couple. Casovna omejitev literature v teoreticnem delu sega od leta 2004 do 2017. Vkljucitveni kriteriji, na podlagi katerih je avtorica izbrala raziskave za metasintezo, pa so bile relevantne reference od leta 2012 do 2017. Rezultati: Pregled izbranih raziskav kljub obcasno nasprotujocim rezultatom kaže, da neplodnost negativno vpliva na spolnost neplodnega para, kar se odraža tudi z dokaj visokim odstotkom spolnih disfunkcij (ženske: 43,3–90 %; moski: 48–58 %) in slabsim spolnim zadovoljstvom. Razprava in zakljucek: Metasinteza raziskav dokazuje, da je neplodnost velik dejavnik tveganja za pojav spolnih disfunkcij. Prav zato bi bilo treba spolnosti v obravnavi neplodnega para posvecati vec pozornosti. Da bi zdravstveni delavci na tem podrocju lahko nudili strokovno svetovanje in podporo, so v Sloveniji na to temo potrebne kakovostne studije in dodatna izobraževanja, ki bi okrepila že obstojeca znanja zdravstvenih strokovnjakov.