Biološki označevalci verjetne Alzheimerjeve bolezni

S staranjem prebivalstva postaja demenca vedno vecji problem. Kar 70 %, od vec kot 47 milijonov, primerov demence spada pod diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Pod zgodnjo obliko Alzheimerjeve bolezni spada le od 1 % do 5 % vseh primerov. Za to obliko bolezni je znacilna mendelska oblika dedovanja. Pri pozni obliki Alzheimerjeve bolezni je genetska komponenta sibkejsa. Blaga kognitivna motnja je diagnoza, postavljena ljudem, ki imajo težave s kognicijo, vendar le-ti ne vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Ti ljudje imajo povisano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Ce oseba opaža zmanjsanje kognitivne zmogljivosti, vendar klinicni testi ne kažejo upada, se osebo uvrsti pod diagnozo subjektivne kognitivne pritožbe. Tveganje, ki ga ta skupina ljudi nosi za razvoj demence, se vedno ni znano. Najdenih je bilo že vec kot dvajset genov, ki verjetno vplivajo na tveganje za pojav pozne oblike Alzheimerjeve bolezni, od katerih je najmocnejso povezavo imel gen z zapisom za apolipoprotein E (ApoE). Od treh alelov je alel ApoE E4 povezan s povecanjem tveganja za razvoj bolezni, pri cemer je tveganje pri heterozigotih ApoE E4/- kar 3-krat visje kot pri homozigotih ApoE E3/E3, pri homozigotih ApoE E4/E4 pa kar od 8 do 12-krat. V nasi raziskavi smo si zadali dva cilja: I) dolociti frekvence alelov ApoE pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v Sloveniji in II) najti nove potencialne bioloske oznacevalce v že obstojecih podatkovnih zbirkah, ki bi jih bilo možno uporabiti pri diagnosticiranju verjetne Alzheimerjeve bolezni. V raziskavi je sodelovalo 113 bolnikov, obravnavanih v ambulantah Centra za kognitivne motnje na Klinicnem oddelku za bolezni živcevja, Nevroloske klinike, Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana. Preiskovancem smo odvzeli kri, iz katere je bila izolirana DNA. Obenem smo zbrali tudi njihove klinicne podatke. Zaradi prenizkega stevila udeležencev s postavljeno diagnozo Alzheimerjeve bolezni, smo analizo opravili na bolnikih z diagnozami subjektivne kognitivne pritožbe, blage kognitivne motnje in kognitivnega upada. Tri skupine so se med seboj razlikovale v starosti in rezultatih testov kognicije, vendar ne v frekvencah genotipov in alelov ApoE. Genotipizirana populacija se po frekvencah genotipov ApoE statisticno pomembno razlikuje od splosne evropske populacije Da bi nasli nove potencialne bioloske oznacevalce, smo zbrali že obstojece asociacijske studije celotnega genoma, opravljene na populacijah bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Rezultate teh studij smo analizirali s pomocjo spletnega orodja Integratomics (http://genepark.mf.uni-lj.si/integratomics/home). Najvisji rezultat si je delilo trinajst odsekov genoma, v katerih se nahaja devetnajst genov. Ti so bili preverjeni na neodvisnih podatkih iz literature. Le sedem genov je bilo predhodno povezanih s povisanim tveganjem za pojav Alzheimerjeve bolezni. Zaradi nizkega stevila udeležencev, frekvenc alelov ApoE pri bolnikih z verjetno Alzheimerjevo boleznijo ni bilo možno dolociti. V prihodnosti bi morali analizo ponoviti z vecjim vzorcem. V integratomski analizi smo dobili kandidatne gene, ki bi jih morali potrditi s pomocjo genotipizacije pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in zdravih kontrolah. Zanimivo bi bilo tudi, da se v analizo vkljuci dodatne raziskave, ki niso asociacijske studije celotnega genoma.