Sinergistično delovanje ibrutiniba in idelalisiba z agonisti receptorja EP4 na celicah kronične limfocitne levkemije : enoviti magistrski študijski program Farmacija

Kronicna limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejsa levkemija pri odraslih v zahodnem svetu. Bolezen lahko poteka agresivno ali indolentno. Standardno zdravljenje temelji na kemoimunoterapiji, pogosta je shema FCR, ki zajema fludarabin, ciklofosfamid in rituksimab. Nove možnosti zdravljenja vkljucujejo tarcno zdravljenje z ibrutinibom in idelalisibom, ki zavirata signalizacijo preko B-celicnega receptorja (BCR). Prostaglandinski receptor EP4 predstavlja novo potencialno tarco za zdravljenje B celicnih levkemij in limfomov. V magistrski nalogi smo ovrednotili selektivna agonista receptorja EP4 L-902,688 in PgE1-OH. Z uporabo testa metabolne aktivnosti in pretocne citometrije smo dokazali, da je citotoksicno delovanje na celicah KLL casovno in koncentracijsko odvisno. Z uporabo selektivnega antagonista CJ-042794 smo potrdili, da so ucinki agonistov na celicah KLL posredovani preko receptorja EP4. Vrednosti EC50 L-902,688 in PgE1-OH so bile statisticno znacilno manjse na celicah KLL v primerjavi z limfoblastoidnimi celicnimi linijami (LCL) in perifernimi mononuklearnimi krvnimi celicami (PBMC), s cimer smo potrdili selektivnost delovanja na maligne limfocite B. V nadaljevanju smo ovrednotili delovanje najpogosteje uporabljanega zdravila pri KLL fludarabina in novih tarcnih zdravil ibrutiniba in idelalisiba. Po 24 urah je imel fludarabin statisticno znacilno vecje vrednosti EC50 v primerjavi z L-902,688 in PgE1-OH, idelalisib pa le v primerjavi z L-902,688. Po 48 urah so bile vrednosti EC50 (IC50) fludarabina, ibrutiniba in idelalisiba 4,65 μM, 3,15 μM in 8,84 μM primerljive z vrednostmi EC50 za L-902,688 in PgE1-OH. Ker je uspesnost zdravljenja KLL vecja pri kombinacijah ucinkovin z razlicnimi mehanizmi delovanja, smo ovrednotili potencialni sinergizem L-902,688 in PgE1-OH s fludarabinom, ibrutinibom ter idelalisibom. Pri kombinaciji agonistov receptorja EP4 s fludarabinom in ibrutinibom smo zaznali sinergizem pri manjsih koncentracijah spojin, medtem ko je bil z idelalisibom, ki ima med testiranimi spojinami najmanj citotoksicno delovanje (IC50 po 24 urah je bila 20,64 μM, po 48 urah pa 8,84 μM), sinergizem prisoten pri vseh koncentracijah spojin. Z aneksinom V smo dokazali, da L-902,688 in PgE1-OH inducirata apoptozo v malignih limfocitih B, s testom CFSE pa smo pokazali, da delujeta tudi citostaticno. Po 48 urah sta obe spojini ustavili delitev celic, kar pomeni, da bi lahko zavirali razmnoževanje celic KLL tudi in vivo. Pokazali smo tudi, da spojini ne vplivata na ekspresijo receptorja EP4, kar potrjuje pomen receptorja EP4 kot potencialne terapevtske tarce. Selektivni agonisti receptorja EP4 imajo citotoksicno in citostaticno delovanje ter izkazujejo sinergisticne ucinke z novejsimi terapevtiki in vitro, kar bi lahko vodilo v nove možnosti zdravljenja KLL.