Genetski dejavniki v povezavi z amiotrofično lateralno sklerozo Genetic factors associated with amyotrophic lateral sclerosis

Izvlecek Amiotroficna lateralna skleroza (ALS) je redka nevrodegenerativna bolezen, za katero je znacilno propadanje motoricnih nevronov v cerebralnem korteksu, možganskem deblu in hrbtenjaci. Vecinoma se pojavlja v odrasli dobi med 50. in 60. letom starosti z znacilnimi simptomi, kot so misicna sibkost, atrofija in kasneje misicna paraliza, ki privede do smrti zaradi dihalne nezadostnosti v 2–5 letih po pojavu prvih simptomov. Danes je se neozdravljiva. Simptomi se tipicno pricnejo pojavljati v spodnjih ali zgornjih udih (spinalna oblika) ali pa bulbarno (bulbarna oblika). Vecina ALS primerov je sporadicnih, le okrog 5 % je družinskih. V nastanek bolezni so, tako pri sporadicni kot tudi pri družinski obliki, vkljuceni genetski dejavniki. Mutacije so do sedaj opisane v kar 126 razlicnih genih, vendar z najvecjo frekvenco v genih SOD1, TARDBP, FUS in C9ORF72. Spremembe opisujemo v tem pregledu se v 13 drugih genih, ki so pogosteje vpleteni v razvoj bolezni. Za ALS obstaja tudi hipoteza o oligogenskem dedovanju bolezni, ki predvideva mutacije v dveh ali vec genih hkrati. Poudarjamo tudi genetske dejavnike pri navidezno sporadicni obliki bolezni ter drugih nevrodegenerativnih boleznih, ki si z ALS delijo genetske in klinicne znacilnosti. Ker se pri družinskih oblikah 2/3 primerov pojasni z mutacijo, pri sporadicni obliki pa le okoli 11 %, so raziskave usmerjene v odkrivanje novih genov s pomocjo asociacijskih studij po celotnem genomu, ali pa v epigenetske vzroke nastanka bolezni. V Sloveniji smo nedavno zakljucili prvo reprezentativno genetsko analizo bolnikov z ALS, v teku pa so tudi raziskave na podrocju metilacije in mikro RNA.