Varovanje arheoloških najdišč in situ s prekrivanjem : diplomska naloga

V diplomski nalogi sem preverjala vpliv prekrivanja kot nacin varovanja in situ na arheoloske najdbe. Pri mnogih novogradnjah, se posebej pri gradnji prometnic, se je odkrilo veliko arheoloskih najdisc. Njihovo ohranjanje je pomembno in po navodilih stroke je najbolj primeren nacin ohranjanje in situ. Ena izmed možnosti je prekrivanje, ki sem ga obravnavala v diplomskem delu. Z numericnimi simulacijami sem izracunala deformacije, ki nastanejo v razlicnih temeljnih tleh in pod razlicno visokimi zascitnimi sloji. Izracunala sem deformacije v glinenih in pescenih tleh, ki predstavljata dve zelo razlicni vrsti temeljnih tal, ki jih lahko najdemo v Sloveniji. Kot obtežbo sem upostevala lastno težo nasipa, obtežbo minihidravlicnega bagra, ki ga uporabljamo med gradnjo nasipa in obtežbo tovornjaka, ki ga upostevam na že zgrajenem nasipu kot možno obliko kasnejse rabe. Z ukrepi, kot so: uporaba razlicnega nasipnega materiala in uporaba geosintetikov sem skusala zmanjsati deformacije, ki nastanejo, in tako zmanjsati možnosti poskodb arheoloskih najdb. S primerjavo nastalih deformacij v temeljnih tleh sem dolocila visino, pri kateri bodo morebitne arheoloske najdbe optimalno zascitene pred poskodbami zaradi zascitnega ukrepa. Predpostavila sem, da se bodo najdbe deformirale enako kot zemljina, v kateri se nahajajo. Na koncu diplomske naloge sem zapisala mejne vrednosti deformacij, ki jih materiali, ki sestavljajo artefakte, lahko prenesejo, ne da bi se poskodovali. Kot mejne deformacije sem dolocila elasticne deformacije, saj so plasticne že nepovratne, cemur pa se moramo izogniti.