Spremljanje aktivnosti srednje velikih zveri s pomočjo fotopasti

Srednje velike zveri (Carnivora), katerih predstavnika sta tudi lisica (Vulpes vulpes) in evrazijski jazbec (Meles meles), so v Sloveniji zastopane v relativno velikem stevilu. Oba omenjena predstavnika sta prehranska generalista in vecinoma pojesta vse, kar je na razpolago. Ti dve vrsti imata zelo podobne preference pri iskanju najprimernejsega habitata. Najraje naseljujeta ekolosko raznovrstne pokrajine v bližini kmetijskih obdelovalnih povrsin. Njuna aktivnost je odvisna od oblike habitata, poseljenosti in, kot posledice teh dveh dejavnikov, kolicine hrane, ki je na razpolago. Namen naloge je bil raziskati aktivnost lisice in jazbeca ter ugotoviti, ali dejavniki, kot so socialna obdobja, temperatura, padavine, delež lunine mene in dnevna svetloba vplivajo na njuno aktivnost. Nabiranje vzorcev je trajalo od zacetka februarja pa do konca maja 2016 na podrocju Cadraske hoste v okolici Sentjerneja. Za pridobivanje podatkov sem uporabil metodo monitoringa s pomocjo fotopasti. Podatke sem nato zbral, jih casovno razvrstil, pripisal opombe in jih statisticno obdelal. Ugotovil sem, da na aktivnost vplivajo dejavniki, kot so dnevna svetloba, kolicina padavin in socialna obdobja (v mojem primeru: paritveno obdobje in obdobje vzreje mladicev). Dnevno nocna aktivnost se je spreminjala predvsem pri lisici, ki je v maju skotila pet mladicev. Pri jazbecu se ta aktivnost ni spremenila in se je dogajala samo v nocnem casu. Kolicina padavin je vplivala na obe vrsti. Predvsem hujse padavine so znižale aktivnost. Pri obeh vrstah je bilo moc videti razlike v aktivnosti v obdobju spreminjanja casa zore in mraka. Izhodi iz brloga so bili tako pri jazbecu kot pri lisici odvisni od casa mraka in casa zore. Do sprememb je prislo samo v casu aktivnosti mladicev ob brlogu, ki so prisilili samico, da skupaj z njimi zapusti brlog in je aktivna. Dejavnika luninih men in temperature pa v mojem spremljanju nista naredila statisticno pomembnih razlik.