EKOLOŠKE RAZISKAVE SUHIH JUŽIN (ARACHNIDA: OPILIONES) V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP

V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske visine so vecinoma iz obmocja Julijskih Alp. Na obmocju Kamnisko—Savinjskih Alp je vecina podatkov do nadmorske visine okoli 1300 m. V nasi raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske visine 1800 m do vrha na obmocijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kocne, Kroficke, Dleskovske planote, Raduhe, Velike in Male Koroske Babe, Kalskega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžica ter na planinah Koren in Kriski planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske znacilnosti in znacilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorcili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomocjo korespondencne kanonicne analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo nasli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj stevilcno poseljena ekoton med blazinastim traviscem cvrstega sasa (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliscem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travisci na karbonatni podlagi v Južnih Apneniskih Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliscem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno nasli manj kot po 10 osebkov.