Uvedba metode pozitivnega matematičnega programiranja v sektorsko modeliranje slovenskega kmetijstva

Prispevek povzema kljucne rezultate doktorske raziskave Kožar (2010), katere glavni cilj disertacije je bil uvesti metodo pozitivnega matematicnega programiranja (PMP) v sektorsko modeliranje slovenskega kmetijstva z namenom siritve nabora orodij za kvantitativno analizo ucinkov sprememb ekonomsko politicnega okolja na slovensko kmetijstvo. Uporabljen je bil modelni sistem CAPRI, komparativni staticni model delnega ravnovesja evropskega kmetijstva. Model omogoca testiranje politicnih in ekonomskih scenarijev na agregatni ravni EU27, na ravni skupin držav clanic, na ravni drav clanic, na ravni NUTS 2 regij in po posameznih proizvodih. Drugi cilj doktorske raziskave je bil testirati uvedeni pristop s pomocjo celovite regionalne presoje proizvodnih in ekonomskih ucinkov uveljavitve dveh scenarijev dolgorocnih sprememb politike neposrednih placil prvega stebra SKP na slovensko in evropsko kmetijstvo. Agregirani rezultati na ravni EU27 kažejo, da bi odprava neposrednih placil prispevala k padcu izhodiscnega dohodka iz kmetijstva za 17%. Ucinki so lahko izrazito manj ugodni za posamezne skupine držav clanic, države clanice in regije znotraj njih, odvisno od deleža neposrednih placil v dohodku iz kmetijstva, specializiranosti in konkurencnosti proizvodnje. Najizrazitejsi in tudi najbolj negativni proizvodni ucinki so napovedani za sektor krav dojilj (na ravni EU27 po obeh scenarijih 6 % zmanjsanje velikosti cred glede na izhodisce). Najvecji vpliv na agregatne rezultate za EU27 ima padec velikosti cred krav dojilj v Spaniji in Franciji, ki povzroci verigo ucinkov na druge proizvode. Slovenija je med tistimi obmocji, ki bodo beležila manj ugodne rezultate. Rezultati so lahko podcenjeni zaradi fiksne obravnave kmetijskih zemljisc in nacina modeliranja proizvodno nevezanih placil.