DEFICITARNOST IZOBRAZBENIH PROFILOV V SLOVENIJI

Procesi globalizacije, razvoj tehnologije, demografske spremembe … vse to so dejavniki, ki imajo velik vpliva na trg dela, ustvarjaje novih delovnih mest in hkrati spreminjaje ali celo nadomescanje starih. Ker se delovna sila trgu dela ne prilagaja dovolj hitro, prihaja do strukturnih neskladij. Glavni namen diplomskega dela je raziskati in oceniti kateri so tisti izobrazbeni profili, ki jih na trgu dela najbolj primanjkuje. Nase ocene so pokazale, da se neskladja med ponudbo in povprasevanjem glede na izobrazbene profile v zadnjih petih letih se povecujejo. Posebej je potrebno izpostaviti problematiko deficitarnosti tehnicnih profilov. Delovna mesta, za katera delodajalci na slovenskem trgu dela ne najdejo delavcev, mnogokrat zapolnijo tuji delavci. Regulacija migracijske politike stimulira selektivno migracijo tujih delavcev. Za delavce z izobrazbenimi profili, ki jih na nasem trgu dela najbolj primanjkuje je pridobivanje delovnih dovoljenj lažje. Poleg kadrovskih stipendij, ki predstavljajo pomembno vzpodbudo za boljsi odziv izobraževalnega sistema potrebam delodajalcev, pa se danes izvaja tudi vrsta drugih programov, ukrepov in drugih aktivnosti za zmanjsanje neskladij na trgu dela. Nekaj smo jih tudi predstavili v diplomskem delu. K uspesnemu resevanju problema neskladja bi bistveno pripomogle tudi dolgorocne napovedi potreb po profilih ali poklicih v prihodnosti. Zavedamo se metodoloskih težav pri napovedih za prihodnost, vseeno pa lahko iz nekaterih napovedi strokovnjakov ocenimo, kje naj bi se potrebe po delavcih povecevale.