Vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico z uporabo večnivojske vodilne šablone izdelane z metodo hitre izdelave prototipov

Uvod. Vstavitev pedikularnih vijakov s prostorocno tehniko je povezana z zapleti zaradi nepravilne postavitve vijaka, predvsem s poskodbo in prebojem pedikla. To tveganje je mogoce delno zmanjsati z uporabo diaskopije. Natancnost vstavitve vijakov poveca navigacija, katere glavne pomanjkljivosti so visoka cena, daljsi cas operativnega posega in vecje tveganje za okužbo med posegom. Alternativo, ki bi lahko odpravila vecino navedenih pomanjkljivosti, predstavlja metoda hitre izdelave prototipov, s katero je mogoce izdelati posamezniku prilagojene vodilne sablone, ki omogocajo optimalno postavitev vijakov. Od leta 1998 je bilo izvedenih nekaj raziskav, v katerih so z uporabo vodilnih sablon predvsem na kadavrih in tudi klinicno relativno uspesno vstavljali pedikularne vijake. Najnatancnejso vstavitev vijakov so zagotavljale sablone, ki so se kot odlitek prilegale dorzalnim delom hrbtenice in so omogocale vstavljanje le enega vijaka hkrati. Ob tem je bila za natancno namestitev sablone potrebna obsežna preparacija mehkih tkiv. Pri nas smo izvedli klinicno raziskavo, v okviru katere smo izdelali sablone, ki ne zahtevajo obsežne preparacije mehkih tkiv in omogocajo hkratno vstavljanje vijakov na vec nivojih. Metodo smo primerjali s prostorocno tehniko pod RTG-nadzorom. V raziskavo smo prvic vkljucili tudi križnicno hrbtenico. Namen. Razvoj vecnivojske vodilne sablone za vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnicno hrbtenico, ki bo omogocala optimalno postavitev pedikularnih vijakov in bo natancnejsa od prostorocne tehnike pod RTG-nadzorom. Preiskovanci in metode. V prospektivni klinicni raziskavi primerov s kontrolami smo analizirali 24 preiskovancev, predvidenih za zatrditev dveh ali vec vretenc na ledvenem in prvem križnicnem nivoju. V vsaki skupini smo vstavili 72 vijakov. Pri 11 osebah smo uporabili 17 vecnivojskih sablon. Izdelali smo jih individualno na podlagi predoperativnih CT-posnetkov s postopkom selektivnega laserskega sintranja, tako da so natancno nasedale na fasetne sklepe. Sablono so sestavljali kanali, ki so pod optimalnim kotom usmerjali pedikularni vijak natancno skozi sredisce pedikla. V skupino, predvideno za vstavitev pedikularnih vijakov s prostorocno tehniko pod RTG-nadzorom, smo vkljucili 13 oseb. Operativni poseg smo v obeh skupinah izvedli v enakih pogojih, merili smo celotni cas posega in cas trajanja efektivnega RTG-sevanja. Po operativnem posegu smo posneli CT, na podlagi katerega smo opravili meritve in statisticno analizo prebojev pediklov ter teles vretenc za obe skupini. Po istem principu smo analizirali relativni odmik in odmik ter odklon vijakov od optimalnega položaja. Ocenili smo natancnost postopka izdelave in uporabe sablone. Za obe skupini smo primerjali cas trajanja efektivnega RTG-sevanja in cas celotnega operativnega posega. Rezultati. Skupna pojavnost preboja pediklov in vretenc je bila pri uporabi vodilne sablone (6/72) statisticno znacilno nižja (p < 0.001) kot pri kontroli (29/72). Relativni odmik (p = 0.033), sredinski odklon (p = 0.003) in trajanje efektivnega sevanja na posamezen vijak (p = 0.02) so bili znacilno manjsi pri skupini z uporabo sablon. Pri transverzalnem odmiku in odklonu ter sredinskem odmiku nismo izmerili statisticno znacilnih razlik med obema skupinama. Prav tako ni bilo znacilnih razlik pri izbiri dolžine vijakov in pri trajanju operativnega posega na nivo. Za nivo S1 smo ugotovili statisticno znacilno razliko v skupnem stevilu prebojev pedikla in vretenca (sablona: 1/10, kontrola: 10/16, p = 0.014). Znacilnih razlik ni bilo pri izoliranem stevilu prebojev pedikla, v sredinskem odmiku, transverzalnem odmiku in odklonu, relativnem odmiku ter razliki v dolžini vijakov. Pri uporabi sablone za nivo S1 smo ugotovili znacilno manj sredinskega odklona (p = 0.003) in stevila prebojev vretenca (p = 0.037). 19 od 72 (26 %) vijakov v celotni skupini z uporabo vodilnih sablon je bilo napacno postavljenih; za nivo S1 je bilo takih vijakov 8 od 10 (80 %). Zakljucki. Upora