Nastajanje in struktura lesa in floema pri navadni smreki

Baze podatkov o nastajanju lesa in floema so pomembne za razumevanje vpliva podnebnih sprememb in izrednih vremenskih dogodkov na vrstno sestavo, vitalnost dreves, produkcijo ter kakovost lesa v slovenskih gozdovih. V tem clanku predstavljamo najnovejse rezultate o debelinski rasti navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) z dveh rastisc v Sloveniji, na Panski reki (PAN - 400 m n. v.) in Menini planini (MEN - 1200 m n. v.) v letih 2009-2011. Poudarek je bil na sezonski dinamiki nastajanja ranega in kasnega lesa ter ranega in kasnega floema. Ugotovili smo, da rastiscne razmere v veliki meri vplivajo na sezonsko dinamiko nastajanja lesa in floema, kar se odraža v sirini in strukturi prirastkov. Na visje ležecem rastiscu MEN je bila rastna sezona približno mesec dni krajsa (dolga slabe 4 mesece), posledicno so bili letni prirastki ožji, in sicer v lesu za 39 % in v floemu za 15 %. Na MEN smo prehod iz ranega v kasni les v povprecju opazili le teden dni kasneje kot na PAN, medtem ko je prehod iz ranega v kasni floem nastopil v poprecju 20 dni kasneje. Informacije o vplivu rastiscnih razmer na debelinsko rast smreke in kakovost lesa so pomembne za vse deležnike v gozdno-lesni verigi, saj so lahko v pomoc pri sprejemanju ustreznih ukrepov upravljanja za prilagoditev spremenjenim razmeram.