Karakterizacija razgradnih produktov poliestrnih vlaken po kemijskem recikliranju

Poliester v kategoriji polimernih materialov zaradi siroke uporabnosti zavzema visok delež v svetovni proizvodnji tekstila in plasticnih mas, ki neprestano narasca. Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika je zato potrebno recikliranje. Tekom diplomskega dela smo poliestrna vlakna reciklirali po postopku nevtralne hidrolize v visokotemperaturnem in visokotlacnem reaktorju. Produkte hidrolize smo nato okarakterizirali z metodo infrardece spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in z metodo potenciometricnih titracij v nevodnem mediju z uporabo treh razlicnih topil (dimetil sulfoksida, kombinacija topil toluena in etanola ter benzil alkohola) z namenom dolocitve koncnih karboksilnih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko sklepali o ucinkovitosti depolimerizacije pri razlicnih reakcijskih pogojih. Ugotovili smo, da se poliestrna vlakna najbolje razgradijo pri reakcijskih pogojih 250 °C, masno razmerje vlakna : voda 1:10 in 30 min reakcijskega casa po doseženi željeni temperaturi in tlaku. Dimetil sulfoksid se je izkazal za najustreznejse topilo za dolocitev koncnih karboksilnih skupin s potenciometricno titracijo produktov v obliki prahu, benzil alkohol pa za produkte v obliki vlaken.