Vpetost organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo - odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje : doktorska disertacija

Organizirana kriminaliteta je globalno percipirana kot ena izmed najresnejsih groženj sodobni državni in socialno-družbeni ureditvi. Ceprav lahko v smislu modusa operandi govorimo o zelo starem pojavu, je organizirana kriminaliteta, v terminoloski dikciji termin 19. stoletja. Navkljub dejstvu, da tako v smislu modusa operandi, kot v cisto jezikovnem smislu, ne gre za nov pojav, konkretne, globalno sprejete dikcije kaj je organizirana kriminaliteta vseeno se nimamo. Opazno je periodicno re-fokusiranje med tem »kdo« je organizirana kriminaliteta in med »kaj je« organizirana kriminaliteta. Omenjena nedorecenost o tem »kaj je« organizirana kriminaliteta, gotovo služi politicnim agendam, saj se preko poudarjanja, da organizirano kriminaliteto izvajajo tujci, oziroma neavtohtoni prebivalci neke države ustvarja moralno paniko, ki potem preko stroge represivne politicne retorike prinasa politicne tocke. Na drugi strani se fokusiranje na vrsto kaznivih dejanj, ki prevladujejo znotraj klasicne organizirane kriminalitete zakriva storilce beloovratniske in gospodarske kriminalitete, ki dejansko povzroca vecjo skodo kot klasicna organizirana kriminaliteta. Vpliv (na) gospodarstva se v diskurzu o organizirani kriminaliteti najpogosteje pojavi v navezavi govora o tendencah organizirane kriminalitete po t. i. infiltraciji v formalno gospodarstvo. Slednje je je pogosto videno, kot eno izmed najvecjih nevarnosti, ki jo povzroca organizirana kriminaliteta, ceprav empiricni podatki o obstoju takih groženj niso najbolj preprecljivi (vsaj ne za vecino držav). Vseeno pa, cetudi skupine organizirane kriminalitete v formalno gospodarstvo ne vstopajo nacrtno, fokusirano z izrecnem motivom izvajanja ali prikrivanja kaznivih dejanj so s formalnim gospodarstvom povezane zaradi naravnih denarnih tokov. Vsekakor tudi to ne sme biti spregledano. Neformalna in formalna gospodarska sfera sta nelocljivo povezani, saj se vedno del sredstev, zasluženih v eni sferi porabi v drugi. Organizirana kriminaliteta oziroma clani skupin organizirane kriminalitete tu niso izjema, intenzivnost porabe njihovih sredstev v eni izmed sfer variira od visine njihovih (ne)legalnih sredstev in dejanskih razlogov ter želja po delovanju v drugi. V Sloveniji raziskovanje o tovrstni prepletenosti organizirane kriminalitete in formalne ekonomije se ni bilo in zato disertacija predstavlja prvo taksno delo. S klasicnim bi-parcialnem pristopom smo vpogledali v stanje vpetosti organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo v Sloveniji. Prvi del disertacije zajema poglobljen in obsežen pregled literature, drugi pa empiricno vec dimenzionalno raziskovanje, pri katerem je bila za poglavitno metodo uporabljen pregled tožilskih spisov, druga metoda pa strukturirani intervjuju z osebami, ki se pri svojem delu srecujejo s odkrivanjem, preiskovanjem in sojenjem v primerih organizirane kriminalitete. Na podlagi dostopnih podatkov ugotavljamo, da v Sloveniji obseg vpetosti klasicne organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo ni alarmantne obsežnosti. Med motivi, ki zavisijo od tipa dejavnosti s katero se ukvarjajo poslovni subjekti, ki jih imajo v lasti clani skupine organizirane kriminalitete in tipa kriminalne dejavnosti s katero se le ti ukvarjajo, prevladuje želja po legalnem podjetnistvu. V primeru ko gre za izkoriscanje prostitucije, pa so poslovni subjektu uporabljeni tudi za olajsevanje oziroma prikrivanje tovrstne aktivnosti. V Sloveniji se direktno preiskovanje vpetosti (infiltracije) organizirane kriminalitete v formalno ekonomijo RS ne izvaja, se pa posredno preko financnih preiskav, vseeno pogleda v ekonomsko vedenje clanov skupin organizirane kriminalitete. V tem obziru, se nakazuje, da so same financne preiskave dobro narejene in preiskovalci dovolj usposobljeni, toda najvecji problem predstavlja zakonodaja na podrocju odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki onemogoca ustrezno delovanje na tovrstnem podrocju. Prav tovrstna zakonodaja predstavlja problem tudi na podrocju preisk