Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjev

Poznavanje absolutne in/ali relativne stevilcnosti prostoživecih parkljarjev je eden pomembnejsih vhodnih podatkov, ki nam omogoca njihovo ucinkovito trajnostno upravljanje. V vecjem delu Slovenije so prostoživeci parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekolosko najpomembnejsa skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno stevilcnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje stevilcnosti populacij prostoživecih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejse je treba upostevati dolocene kriterije. Najpomembnejsi kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, znacilnosti habitata, velikost obmocja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroski. V Sloveniji je bila za ocenjevanje stevilcnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda stetja kupckov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prasicu za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, stetje na pogonih in daljinsko vzorcenje s pomocjo termovizije, pri gamsu pa stetje s tal in monitoring iz zraka.